Koordinatni sistemi:


Zemljepisni: desnoročni (x,y,z).
Izhodišče v težišču Zemlje.
Os z v smeri osi vrtenja Zemlje, osi x in y v ekvatorialni
ravnini, kjer os x prebada Greenwichev poldnevnik (slabo
definirano).
V krogelnih koordinatah (h,lambda,fi) nadmorska višina
(razdalja), zemljepisna dolžina (kot) in zemljepisna
širina (kot).
Ni inercialen, perioda vrtenja Zemlje 23h56'.


Ekvatorialni (nebesni): desnoročni (x,y,z).
Izhodišče v težišču Zemlje.
Os z v smeri osi vrtenja Zemlje, os x v pomladišče
(položaj Sonca na nebu ob pomladanskem enakonočju),
os y v ekvatorialni ravnini tvori desnoročni koordinatni
sistem.
V krogelnih koordinatah (r,ra,dec) razdalja, rektascenzija
(ura ali kot) in deklinacija (kot).
Ni inercialen, perioda precesije osi Zemlje 26000let.


Galaktični: desnoročni (x,y,z).
Izhodišče v težišču Zemlje.
Os z v nasprotni smeri osi vrtenja galaksije Rimske ceste,
os x kaže v Sagittarius A (definicija IAU 1958 po radijskih
opazovanjih), os y v galaktični ravnini tvori desnoročni
koordinatni sistem.
V krogelnih koordinatah (r,glon,glat) razdalja, galaktična
dolžina (kot) in galaktična širina (kot).
Ni inercialen, perioda Sonca okoli središča Rimske ceste
(Sagittarius A) 225-250 miljonov let.
Glaktična ravnina je nagnjena za 62.8 stopinje glede na
ekvatorialno ravnino Zemlje glede na trenutno precesijo
osi vrtenja slednje. Dvižni vozel galaktične ravnine ima
v ekvatorialnih nebesnih koordinatah rektascenzijo
282.9 stopinje, v galaktičnih koordinatah pa galaktično
dolžino 32.9 stopinje.


Opazovalec: levoročni (x,y,z).
Izhodišče je opazovalec na površini Zemlje.
Os x kaže na sever, os y kaže na vzhod in os z kaže gor.
V levoročnih krogelnih koordinatah (r,az,el) razdalja,
azimut (vodoravni kot) in elevacija (navpični kot nad
obzorjem).
Ni inercialen, se spreminja pri premikanju opazovalca.


Manjka: koordinatni sistem ekliptike. Ga sploh potrebujemo?