Živijo Darko, vašo diplomsko nalogo morate napisati vi. Kar sem do danes prejel od vas, je pod vsako kritiko: neoštevilčene enačbe brez fizikalnih konstant in brez merskih enot. V vašem postopku dela so številne napake, kar sem vam javil. Vse izpeljave, ki jih potrebujete, so bile na tabli pri predmetu Antene in razširjanje valov. Na moja vprašanja največkrat ni odgovora. Ne vem, kaj bi se lahko pogovarjal z vašim nadrejenim, saj takšen razgovor z vašo nalogo nima nobene zveze. Lep pozdrav, Matjaž On Fri, 28 Oct 2016 15:28:47 -0000, Darko Šekuljica wrote: Pozdravljeni profesor Vidmar, Z pisanjem magistrske naloge sem skoraj končal, manjkajo le slike katere bom dodal čez naslednji teden, ter vam jo bom takoj potem posredoval. Najlepše bi vas prosil, v kolikor lahko izdvojite kakšno minuto vašega časa za telefonski klic v naslednjem tednu. Skupaj z mojim mentorjem (Stefano Badessi) bi vas radi poklicala da vam razložimo temo diplome, te zakaj smo izbrali prav takšen način izvajanja meritve G/T, in seveda da slišimo vaše mnenje in če ste še vedno pripravljeni biti moj mentor za diplomo. V kolikor boste imeli časa, mentor je predlagal naslednji četrtek (03.11) zjutraj okoli 10 ure. Seveda, če vam ta ura ustreza. Tudi, če je potrebno, bo vas dr.Badessi kontaktiral osebno preko e-pošte. Najlepša hvala in lep vikend, Darko Šekuljica Živijo Darko, tvoja izvajanja vsebujejo en kup prepisanih enačb brez fizikalnih konstant in brez urejenih merskih enot. Od tu potem grozljiva zmešnjava. Na primer: 𝑆𝑚𝑜𝑜𝑛 =7.349× 𝑓𝐺𝐻𝑧**2×𝑇×𝑑**2×10**−26 [𝑊/𝑚2/𝐻𝑧] Tu notri je nekje Planckov zakon sevanja črnega telesa, ki vsebuje Boltzmannovo konstanto. Zato se Boltzmannova konstanta v končnem rezultatu potem pokrajša. Težko napišem več, ker v tvojem PDFju enačbe niso oštevilčene, elektronska pošta pa mi pusti samo navadno besedilo skozi. V tvojem izrazu za Smoon manjka razdalja Luna-Zemlja. Med perigejem in apogejem Lune je kakšnih 12% razlike, torej mora Smoon nihati tudi za 25% pri isti šumni temperaturi Lune. To pa je že tako velika številka, da so rezultati tvojih meritev z nenatančnim izrazom za Smoon popolnoma neuporabni. Še vedno ne razumem, od kod tebi smerni diagram antene. Podatek od proizvajalca je neuporaben, ker tako velike antene (cca 300 lambda) potrebujejo fino nastavljanje položaja posameznih segmentov na licu mesta. Točnost površine antene se lahko spremeni že zaradi težnosti ali pritiska vetra. Kar je nujno narediti, meriti v živo smerni diagram, sicer je ostalo računanje nesmiselno. Lep pozdrav, Matjaž On Thu, 06 Oct 2016 11:08:04 -0000, Darko Šekuljica wrote: Pozdravljeni, Hvala vam za komentarje! Res je, v faktorju K2 se skriva smerni diagram. Ker delam z antenami v rangu 7m - 12m na X-bandu, vsi dobitki anten so veliki in snopovi so ozki, kar pomeni vrednost K2 > 1. Smerni diagram antene, lahko določimo na tri načina: - sprehodom Lune ali Sonca čez glavni snop - potem digitalizirano - sprehodom glavnega snopa čez geostacionarni satelit - potem digitalizirano - z aproksimacijo pomočjo Gaussove funkcije, ki je vezana na HPBW antene (HPBW izmerjen pomočjo preleta Luna čez glavni snop) Krajšanje Boltzmannove konstante bom še enkrat preveril, ampak v mojih računih (verjetno napačnih), se ne krajša, ker v enačbi obratujem z flux density (označeno z S v pdf): S [W/(m^2 Hz)], kB [J/K], lambda [m]. Glede na to da so Y, G in korekcijski faktorji brez enot, ko vse ostale enote pokrajšam mi ostane le [1/K] v izrazu G/T. Seveda vedno v linearnih enotah. Prednost direktnega postopka je enostaven račun in enostavna meritev, ki pride do važnosti v sistemih ki sprejemajo recimo signale od LEO satelitov. Sepravi takšne antene se vedno obračajo, in so vedno v obratovanju (pavze med preleti satelitov so lahko zelo majhne za opravljanje indirektne metode merjenja G/T). Takšne antene potrebujejo G/T meritev večkrat na leto. Tudi tako podal sem polinomsko formulo za račun HPBW antene v odvisnosti od premera reflektorja, valovne dolžine in edge taperinga. Ampak, kadarkoli je možno HPBW antene se meri (prelet Lune...)! Najlepše vas prosim če vas lahko pokličem ukolikor imate čas, da skušam razjasniti moj prispevek. Najlepša hvala, Darko Šekuljica 2016-10-06 11:44 GMT+02:00 Matjaz : Živijo Darko, sem pregledal vaš najnovejši PDF. V vašem faktorju K2 se skriva smerni diagram antene. Za antene z majhnim dobitkom G in širokim snopom velja K2=1. Za antene z velikim dobitkom G in ozkim snopom velja K2=OMEGAlune/OMEGAantene=OMEGAlune*G/4pi (G oziroma D kot linearno razmerje, ne sme biti v dBi) Pri vaših meritvah ste nekje vmes, torej morate izredno dobro poznati smerni diagram vaše antene. Kako ste slednjega določili? Če morate natančno določiti smerni diagram antene na drug način, potem ne razumem, kje je prednost vašega postopka pred drugimi? Ko bi vaše enačbe uredili, bi videli, da se Boltzmannova konstanta kB v enačbah natančno krajša. Torej kB ne sme nastopati v končnem rezultatu G/T. V vašem delu bi lahko naredili dosti več. Lahko bi izkoristili prelet Lune skozi snop vaše antene in sami določili manjkajoči podatek o smernem diagramu. V tem primeru vaš postopek dobi svoj smisel. Takšen, kot ga navajate zdaj, samo dve meritvi: ena točno v Luno in druga izven Lune, se mi zdi nesmiseln. Lep pozdrav, Matjaž On Tue, 04 Oct 2016 12:14:53 -0000, Darko Šekuljica < darko.sekuljica@gmail.com> wrote: Pozdravljeni profesor Vidmar, Res je, ko sem še enkrat prebral poročilo katerega sem poslal videl sem da sem res izpustil razložiti veličine in dodati enote. Namena poročila bila je samo na hitro opisati moj prispevek diplomi, ampak nisem dovolj dobro razložil. Seveda, v diplomi bo vsaka enačba dobro razložena in podkrepljena z veličinami in viri. Pošiljam vam podkrepljene odgovore na vprašanja, tokrat z veličinami in opisom enačb. Najlepše vas prosim, če je mogoče da vas enkrat ta teden pokličem po telefonu, ali če vam bolj ustreza po skype-u. Na ta način bo veliko lažje razjasniti probleme in razmeniti mnenja. Hvala in lep pozdrav, Darko Šekuljica 2016-09-30 15:07 GMT+02:00 Matjaz : Živijo Darko, danes sem uspel pogledati pdfje, ki ste mi jih poslali. MasterThesis je še vedno prazen. Nekaj več se da razumeti iz poročila, ampak niti tukaj mi marsikaj ni jasno. Antene, ki jih vi merite, imajo glavni snop ožji od zornega kota Lune. V tem primeru iz vseh enačb izpadeta smernost oziroma dobitek sprejemne antene. Rezultat vsebuje samo šumne temperature. Torej na ta način NI možno izmeriti razmerja G/T! V poročilu niste objasnili, zakaj je temperatura Lune konstantna po celotnem vidnem disku. Kar jaz vem, se temperatura povšja Lune spreminja v zelo žirokem razponu. Vaše poročilo vsebuje celo vrsto enačb, ki ne vsebujejo merskih enot niti veličine v teh enačbah niso opisane, kaj sploh so. Take stvari so v diplomi nedopustne. Na navedeni spletni strani jaz najdem samo položaj Lune in nič več. Kar iz vašega besedila ni jasno, kdaj točno merite: ko je antena točno obrnjena v Luno ali celoten prehod Luninega diska preko glavnega snopa antene? Iz celotnega prehoda bi se mogoče dalo določiti smerni diagram in iz njega smernost antene, kar je manjkajoči podatek za G/T. Upam na boljšo razlago, Matjaž On Tue, 27 Sep 2016 14:03:21 -0000, Darko Šekuljica < darko.sekuljica@gmail.com> wrote: Pozdravljeni prof. Vidmar, Zložil sem eno malo boljšo razlago podkrepljeno z grafi. V glavnem, tisto je moj prispevek s katerim bi rad opravil diplomo. Zraven je še potrebno dodati kratko razlago reflektorskih anten in zakaj sem izbral Luno kot telo za opravljanje G/T meritev. Podkrepil bom vse z enačbami in grafi. Dokument imenovan Master Thesis je prazen, vsebuje samo naslove, ker me zanima ali se strinjate s takšnim okvirom diplome ali bo treba kaj izmeniti, glede na to kaj je moj prispevek v diplomi. Cilj diplome naj bi bil pokazati na kakšne načine se lahko izvaja G/T meritev in račun. Razložiti direktno in indirektno metodo, ter pokazati da je Luna med najboljšimi viri za čim bolj natančen račun G/T faktorja v X-bandu. Moj prispevek v diplomi: * raziskava katero telo je najboljše za izvajanje G/T meritve * določanje K2 korekcijskega faktorja v primeru ko nimamo smerni diagram natančen v glavnemu snopu * G/T indirektna metoda - MATLAB program * Metoda izvajanja meritve. * meritev na 11.28m Cassegrain anteni na X-bandu, krožne polarizacije. Lep pozdrav, Darko Šekuljica 2016-09-27 8:36 GMT+02:00 Matjaz : Živijo Darko, sem dobil dva fajla napisana v nekem Microsoftovem sranju. Eden je prazen, ima samo naslove. Drugi vsebuje kup diagramov brez razlag. Jasno če sem stvari prav odprl in ni to samo Microsoftov artifakt. Lepo prosim za fajle v obliki, ki jo podpira ISO (Microsoft to ni), sicer jih ne morem prečitati oziroma se v vsaki različici Microsoftovega sranja odpre nekaj drugega. Torej OpenOffice ali LibreOffice ODF. Mogoče PDF, če je napisan v preprosti različici. Ko bi bila razlaga iz tega vašega emaila vključena v risbe, ki ste mi jih poslali, bi mogoče kaj razumel. Luna je za mikrovalove skoraj črno telo, ampak temperatura površine Lune se zelo spreminja. Kako ste to določili? Čaranja s smernimi diagrami ne razumem. Glede na to, da je vaša antena je vrtljiva, bi lahko smerni diagram sami izmerili. Verjetno še najbolj točno na kakšen satelitski svetilnik, saj vas ne zanima absolutna jakost, pač pa relativna meritev. Skype bi moral biti dosegljiv na matjaz.s53mv, ko sem doma. Lep pozdrav, Matjaž On Mon, 26 Sep 2016 15:19:57 -0000, Darko Šekuljica < darko.sekuljica@gmail.com> wrote: Pozdravljeni prof. Vidmar, Najprej se opravičujem ker se vso poletje nisem oglasil. Namreč imeli smo veliko dela in res mi ni uspelo začeti z diplomo. Sedaj smo končno večino dela opravili in se lahko posvetim le diplomi. Upam da ste še vedno pripravljeni biti moj mentor za diplomo. Diplomo sem mislil nasloviti: Analysis of the Methods to Measure the Quality Factor in the X-band large aperture antenna system. Namreč, del moje raziskave bil je narediti analizo G/T meritev in na koncu podati končno proceduro za izvajanje meritev in računanje G/T faktorja. Med analizo smo ugotovili da je največji problem direktne metode računanja G/T faktorja prav korekcijski faktor za nadomestitev velike kotne dimenzije Lune (extended source size correction factor) ki v imenovalcu vsebuje integracijo radiacijskega diagrama po prostorskemu kotu Lune. V primerih ko nimamo na voljo radiacijski diagram antene v digitalni obliki visoke resolucije, obstajajo metode s katerimi lahko aproksimiramo radiacijski diagram. Najbolj znana metoda je z predpostavko Gaussove osvetlitve i računom HPBW kota na način HPBW = k * (lambda / premer antene), s tem da je faktor k najbolj pogosto dan kot k=70 (včasih tudi k=65). Namreč, konstantna vrednost k faktorja je nesprejemljiva ker ne upošteva edge tapering. Kako bi nadomestili za edge tapering v primerih krožne odprtine sem izvlekel naslednjo formulo: k = 58.96*(1+0.0107). Formulo sem izvlekel na način da sem v okolju GRASP od proizvajalca TICRA dizajniral in simuliral Cassegrain antene različnih dimenzijah in edge taperingov (robnih slabljenja/zniženja?) ter rekurzivno poiskal best fitting koeficijent. V prilogi pošiljam slikice primerjav. *Iz slikic je razvidno da polinomska aproksimacija od 7m anten na gor zelo odstupa od ostalih vrednosti, ter je naknadno ugotovljeno da je polinomski izraz best-fit prilagojen double-shaped antenami. Lotil sem se preučevanja double-shaped antenah (Westcott) ampak je zadeva res obsežna in je ne bom omenjal v diplomi. Bom pa podal k faktor ki naj bi najbolj opisoval double-shaped antene.* Dodatno, v MATLAB okolju sem naredil program ki računa G/T pomočjo indirektne metode. Kot vhod rabi radiacijski diagram v digitalni obliki, ter podatke za izračun atmosferskega slabljenja kot so: temperatura, pritisk, vlažnost, odstotek oborin če je nujno… Tudi kot vhod nujno je podati ohmska slabljenja antene in končno šumno temperaturo sprejemnika. Atmosferska slabljenja računam po ITU-R P.676-10, a odvisnost kaj antena vidi od elevacije antene sem poračunal pomočjo sferičnega kosinusnega izreka. Natančnost programa ni visoka (aproksimacije v izračunih slabljenja in ne upoštevanje slabljenja zaradi oblakov, posebno deževnih) ampak lahko poda odličen vpogled kaj se lahko pričakuje. Podal sem tudi metodo za meritev Y faktorja (namestitev spektralca) z razlago. Vem da se nisem držal dogovora in da se oglašam prepozno, ampak vas najlepše molim če bi bili moj mentor. Sedaj se bom dal le v tipkanje diplome. Najlepše vas tudi prosim, če ste zainteresirani, da se zmenimo za eno telefonsko ali pa skype/webex konferenco, ker bi vas tudi moj mentor iz ESRIN, Stefano Badessi, rad vpoznal in razmenil kakšno besedo vezano za diplomo. V priponki vam pošiljam slikice in okvir diplome katero bom začel takoj tipkati. Najlepša hvala in pozdrav, Darko Šekuljica 2016-05-27 12:10 GMT+02:00 Darko Šekuljica : Super, najlepša vam hvala! Se bom potrudil da bo čim prej! Oglasim se takoj ko bom imel kaj napisanega. Hvala še enkrat! Lep pozdrav, Darko 2016-05-27 12:06 GMT+02:00 Matjaz : Živijo Darko, včeraj sta bil pri meni Saši in Sebastijan in sta mi o tvoji diplomi povedala skoraj vse. Sem lahko jaz mentor. Bi bilo dobro, da čimprej kaj napišeš. Lep pozdrav, Matjaž On Fri, 27 May 2016 08:05:24 -0000, Darko Šekuljica < darko.sekuljica@gmail.com> wrote: Pozdravljeni prof. Vidmar! Včeraj sem govoril z Sebastijanom in profesorjem Tomažičem, in so mi povedal da so vam omenili mojo situacijo vezano za magistrsko delo. Namreč, sedaj že pol leta delam kot student v ESRIN v Rimu, ampak so mi pred kratkim podaljšali pogodbo še do konca Decembra, tako da bo časa za pisanje diplome res malo. Diplomo bi zelo rad napisal iz enega dela raziskave na kateri delam tukaj, in sicer gre za umerjanje G/T direktne metode za meritve z Luno. Kar se tiče anten ki jih vporabljamo, so cirkularne odprtine dimenzij večje od 250 valovnih dolžin. Problem je nastal v tem da, za direktno metodo, radio zvezde (Cassiopeia, Taurus,..) so komaj vidne in meritve imajo zelo nizek Y faktor in posledično velike negotovosti zaradi Y faktorja. Luna za velike odprtine ima dober Y faktor ampak ima veliko kotno dimenzijo v odnosu na HPBW antene. Dobra lastnost lune je da ima relativno konstanten flux s svojimi menami, in jo lahko kompenziramo z enkomerno osvetlenim diskom z zelo mejhno napako. Za nadomestitev večje kotne dimenzije Lune, pogosto se vporabljajo korekcijski faktorji podani od strani proizvajalcev (polinom ali pa "k" faktor za HPBW = k* lambda/D_antenne) ki so preveč optimistični. Druga možnost je uporaba aproksimacije korekcijskeg faktorja (osvetlitev je Gauss, prenos je Bessel) ampak je narejena le za uniformno osvetlitev. Seveda najboljša možnost je integracija smernega diagrama, ampak on ni vedno na voljo, posebaj ne v digitalni obliki. Moja naloga je najti čim bolj natančen način aproksimacije korekcijskega faktorja, vsaj na področju glavnega snopa (pol je vpliv feed blockinga lahko velik). Kot dodatek prispevel sem v uspostavitvi standardne procedure za merjenje Y faktorja (nastavitev merilne opreme), in sedaj delam na programu za izračun šumne temperature antenne v primerih ko imamo 3D +- 180° smerni diagram (lahko tudi simuliramo pomočjo programa GRASP) in poznamo elevacijo antene. Dodatni input bo temperatura okolja, pritisk in vlažnost, kako bi lahko kompenziral atmosfero. To je v kratkem kaj bi rad prezentiral v diplomi, ker ne mislim vpisati doktorski študij a res se mi gre za to da čim prej magistriram. Zanima me ali bi pristali biti moj mentor za diplomo? Zavedam se da je to majhna diploma ampak mislim da bi lahko bila zadostna. Čez kakšen teden vam lahko pošljem predlogo diplome z dodatnimi slikicami in grafi. Hvala in lep pozdrav, Darko Šekuljica