^[(s7B^[&a8L
6.10.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Domet {tirih osnovnih fizikalnih sil.
2. Brezvrvi~na zveza s te`nostno in elektri~no silo.
3. Omejitev velikosti oddajnika: domet premaknjene mase.
4. Energija in domet elektrostati~nega dipola.
5. Relativistika: enakomerno in pospe{eno gibanje.
6. Medsebojna induktivnost in stati~ni domet sklopljenih zank.
7. Domet brezvrvi~ne zveze s svetlobnim izvorom.
8. Relativisti~na zakasnitev in pripadajo~i fazni zamik.
9. Ra~unanje faznega zamika: valovno {tevilo, valovni vektor.
10. Valovna dol`ina v povezavi z valovnim vektorjem.
11. Merske enote: izbira hitrosti svetlobe in permeabilnosti.
12. Mo~ v elektrotehniki: enosmerna in izmeni~na.
13. Poynting-ov vektor in Poynting-ov izrek.
14. Zgled: mo~, elektri~no, magnetno polje trakastega dvovoda.
15. Mo~ iz Poynting-ovega vektorja v trakastem dvovodu.
16. Dva enaka trakasta dvovoda, izlo~anje odve~ne kovine.


13.10.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Dvovod kot izmeni~no vezje s porazdeljenimi gradniki.
2. Kapacitivnost in induktivnost trakastega dvovoda.
3. Induktivnost in kapacitivnost koaksialnega kabla.
4. Zk diskretnega in porazdeljenega vezja.
5. Zk trakastega dvovoda in koaksialnega kabla.
6. Elektri~no in magnetno polje razli~nih dvovodov.
7. Valovna impedanca prostora in snovi, dielektrika.
8. Zakasnitev dvovoda iz faznega zasuka nadomestnega vezja.
9. Hitrost valovanja v trakstem dvovodu in koaksialnem kablu.
10. Lomni koli~nik dielektrika in faktor hitrosti koaksa.
11. Breme razli~no od Zk: obravnava v ~asovnem prostoru.
12. Sklepanje: izvor vidi Zk vse do povratka odboja.
13. Napredujo~i in odbiti val, izra~un odbojnosti bremena.
14. Zgledi odbojnosti za odprte sponke in kratek stik.
15. Zgled: potovanje napredujo~ega in odbitega vala na vodu.
16. Povratek odbitega vala, odbojnost izvora.
17. Zgled: zvonjenje na ra~ulaniskem vodilu in du{ilni upori


20.10.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Ponovitev: karakt. impedanca in odboj v ~asovnem prostoru.
2. Odboj v frekven~nem prostoru, faza odbojnosti.
3. Transformacija impedance na vodu v frekven~nem prostoru.
4. Zgled: transformacija Z s polvalovnim/~etrtvalovnim vodom.
5. Razmerje stojnega vala in valovitost.
6. Prenos mo~i pri prilagojenem generatorju in bremenu.
7. Merske enote za napetost in mo~ z zgledi.
8. Izgube pri neprilagojenem bremenu, prilagojen generator.
9. Povratno slabljenje neprilagojenega bremena.
10. Mehanizmi izgub v elektri~nem dvovodu.
11. Zk za izgubni vod, primer z majhnimi izgubami.
12. Frekven~ni potek dielektri~nih izgub in izgub v kovini.
13. Izra~un razmerja mo~i v izgubnem vodu, prilagojeno breme.
14. Napredujo~i in odbiti val ter valovitost v izgubnem vodu.
15. Zgled: izra~un karakt. impedance koaksialnega kabla.
16. Izgube v koaks. kablu kot funkcija geometrije in snovi.
17. Zgled: izra~un izgub 100m kabla pri 100MHz.


27.10.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Ponovitev: trakastii dvovod, Zk, odbojnost in lambda.
2. Skica polja v traksatem dvovodu, u~inek pre~nih izmer.
3. Razlaga sevanja odprtegakonca z zakasnitvami polja.
4. Velikostni razredi odbojnosti razli~no velikih vodov.
5. Razlaga za sevalno upornost z absorberjem ali neskon~nostjo.
6. Biot-Savart-ov zakon v magnetostatiki, zveznost toka?
7. Raz{irjeni Biot-Savart z zakasnitvijo in sevalnim ~lenom.
8. Velikostni razred sevalnega ~lena za 50Hz, GSM in svetlobo.
9. Zgled: izmere oddajnika s Teslovim transformatorjem.
10. Elektri~no nadomestno vezje Teslovega transformatorja.
11. Izra~un sevane mo~i in sevalne upornosti Teslovega transf.
12. Izra~un sevalnega izkoristka Teslovega transformatorja.
13. Izra~un dometa neusmerjenega oddajnika, izkoristki.
14. Izra~un dometa usmerjenega oddanika v prostorski kot Omega.
15. Zgled: domet IR daljinca za neusmerjeno in usmerjeno LED.
16. Izra~un prostorskega kota iz ploskovnega kota vrha sto`ca.
17. Definicija smernosti in dobitka oddajne antene.


3.11.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Ponovitev: neusmerjen oddajnik in usmerjen oddajnik.
2. Zapis sevanega polja antene in pretoka sevane mo~i.
3. Amplitudni in mo~nostni smerni diagram.
4. Izra~un smernosti antene iz smernega diagrama.
5. Zgled: izra~un smernosti Teslovega transoformatorja.
6. Koherentni in nekoherentni sprejem, razlaga z usmerniki.
7. Smerni diagram koherentne sprejemne atnene.
8. Povezava med povr{ino in smernostjo sprejemne antene.
9. Koherentna in nekoherentna oddaja, zgledi iz optike.
10. Zgled: izra~un smernosti HeNe laserja.
11. Zveza koherentna oddaja in sprejem kot ~etveropol.
12. Trije izrazi za izra~un slabljenja zveze z zgledi.
13. Majhne razdalje: sevano polje, podosvetljenost, faza?
14. Izra~un fazne napake za dane izmere antene, premer d.
15. Izguba dobitka kot funkcija fazne napake, min. razdalja?
16. Zgled: globinska ostrina fotoaparata brez in z zaslonko.
17. Fraunhofer: delitev na bli`nje, sevano in daljnje polje.
18. Zgled: Fraunhofer-jev pogoj za meritev anten na vajah.
19. Te`ava dolo~anja oddaljenosti na majhnih razdaljah.
20. Definicija in meritev faznega sredi{~a antene.


10.11.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Ponovitev: sevanje in sevalna upornost Teslovega transf.
2. Porazdelitev toka po dolgi `ici in interferenca sevanja.
3. Stojni val toka na tanko`i~ni anteni.
4. Zgledi: porazdelitev toka na simetri~nih dipolih.
5. Zgledi: porazdelitev toka na nesimetri~nih dipolih.
6. Izra~un sevanja polvalovnega dipola, Fraunhofer samo faza.
7. Integracija sevanja polvalovnega dipola, smerni diagram.
8. Izra~un sevalne upornosti polvalovnega dipola.
9. Izra~un smernosti polvalovnega dipola.
10. Merske enote za smernost dBi in dBd.
11. Reaktivni del impedance simetri~nega dipola, u~inek koncev.
12. Frekven~ni potek impedance simetri~nega dipola.
13. U~inek debeline `ice na impedanco simetri~nega dipola.
14. Napajanje, vgradnja polvalovnega dipola na kovinski stolp.
15. Simetrirne naprave za koaksialni kabel.
16. Prilagoditev impedance v zavitem dipolu.
17. Napajanje rokavnega dipola in GP antene.
18. Izbira dol`ine radialov GP antene.


17.11.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Ponovitev: sevalni izkoristek in smernost, usmerjena antena?
2. Pravokotni kov.valovod kot trakasti vod z lambda/4 oporniki.
3. Vi{ji rodovi v kovinskem valovodu, izbira prereza valovoda.
4. Prilagoditev impedance valovoda na koaksialni kabel.
5. *** Prva TIHA VAJA iz Radijskih Komunikacij. ***
6. Razlaga delovanja, izvedba TEM lijaka, kdaj se polje odlepi?
7. Izra~un kvadratne napake faze lijaka iz dol`ine.
8. Zgled: dol`ina TEM lijaka za sprejem satelitske TV.
9. Prakti~ne omejitve valovodnih likajov, smernost, korugacije.
10. Usmerjene antene: zbiralna le~a, zbiralno zrcalo, skupina.
11. Opis delovanja antene z zbiralno le~o.
12. Izvedba umetnega dielektrika: kovinske kroglice, in pal~ke.
13. Uporaba razonanc pal~k, zbiralne in razpr{ilne le~e.
14. Izvedba in delovanje Yagi-Uda antene z umetnimi le~ami.
15. Strukture z upo~asnjenim valovanjem: kri`ci, zanke, diski.
16. Izvedba in delovanje vija~ne antene z osnim sevanjem.


24.11.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VSSP)

1. Ponovitev usmerjene ant: lijaki, lece, zrcala, skupine.
2. Izpeljava oblike zbiralnega zrcala, rotacijski paraboloid.
3. Izrezi paraboloida: simetri~ni in izmaknjeni, zgledi f/d.
4. Neenakomerna osvetlitev, sevanje preko roba, senca `ar.
5. Izbira smernega diagrama `arilca, izkoristek osvetlitve.
6. To~nost oblike zrcala, izguba dobitka zaradi napak.
7. Mehanska izvedba paraboli~nega zrcala, oporniki in rob.
8. Izra~un gori{~a globokega zrcala iz globine in premera.
9. Povezava med f/d in kotom sevanja `arilca, izbira `arilca.
10. Dvozrcalne antene: Cassegrain in Gregorijanska.
11. Gradnja antenskih skupin na splo{no, napake na~rtovanja.
12. Pravilo o mno`enju smernih diagramov skupine enakih.
13. Napa~no pravilo o mno`enju smernosti elementa in skupine.
14. Sevano polje skupine dveh neusmerjenih izvorov.
15. Poenostavitve: Fraunhofer in enako mo~na izvora.
16. Definicija bo~ne skupine in osne skupine.
17. Primeri smernih diagramov bo~ne skupine dveh izvorov.
18. Smernost bo~ne skupine dveh neusmerjenih izvorov.


1.12.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Ponovitev: smerni diagram skupine, iskanje max. smernosti.
2. Izpeljava smernosti skupine iz medsebojne impedance.
3. Pribli`no pravilo za razdaljo iz -3dB kota snopa.
4. To~nost pribli`nega pravila iz medsebojne impedance.
5. Zapis F skupine dveh izvorov v osi X ali Y.
6. Zgled mno`enja F: {tirje izvori na osi Z.
7. Zgled mno`enja F: izvori v ogli{~ih kvadrata XY.
8. Zgled zrcaljenja: polvalovni dipol pred kovinsko steno.
9. Vzporedno in zaporedno napajanje anten v skupini.
10. Elektri~ni odklon snopa bo~ne skupine z zgledi.
11. *** Druga TIHA VAJA iz Radijskih Komunikacij. ***
12. Izbira koordinatnega sistema za definicijo polarizacije.
13. [tevilo podatkov o polarizaciji, razmerje linearnih komp.
14. Levi in desni vektor, razmerje kro`nih komponent.
15. Merjenje polarizacije, osno razmerje R linearno in v dB.
16. Faktor prenosa mo~i zaradi neskladnosti polarizacije.
17. Zgledi: tabela Q, R in faktorjev prenosa mo~i.


8.12.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Ponovitev: radijska zveza v praznem prostoru.
2. Ovire na radijski poti, Huygens-ovo na~elo.
3. Elektromagnetni Huygens-ov izvor (brez polarizacije).
4. Geometrija naloge: zaslon z odprtino na zveznici.
5. Polje oddajnika na kon~ni razdalji od zalona.
6. Integracija v polarnih koordinatah z zanemaritvami.
7. Kazal~ni diagram, fizikalna razlaga, Arago-va to~ka.
8. Resni~na radijska zveza s klinasto oviro.
9. Integracija v kartezi~nih koordinatah, klotoida.
10. Jakost uklonjenega polja za klinasto oviro.
11. Zna~ilne tocke klotoide, Fresnelovi elipsoidi.
12. Izra~un polmerov in povr{in Fresnelovih con.
13. Zgled: velikost 1.F.C. za radio in optiko.
15. Slabljene ovire v dB, pribli`ek uklona za h>ro1.
16. Uklonjeno polje za resni~no oviro, pora{~enost.
17. Uklanjalnik in Fresnel-ova zbiralna le~a.


15.12.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Radijska zveza z odbojem od tal, odbojnost Zemlje.
2. Rayleigh-ov kriterij za hrapavost povr{ine, poskus.
3. Izra~un interference neposrednega in odbitega vala.
4. Domet zveze nad ravno povr{ino, dodatno slabljenje.
5. Pribli`ki za domet brez vidljivsti v mestnem okolju.
6. Razmerje signal/motnja, ponavljanje frekvenc/kanalov.
7. Gostota in sestava zemeljskega ozra~ja.
8. Frekven~ni potek lomnega koli~nika in slabljenja.
9. Slabljenje v zemeljskem ozra~ju, radio in optika.
10. Lomni koli~nik troposfere, suhi in mokri del.
11. Izra~un krivinskega polmera radijskih `arkov.
12. Geometrijski, opti~ni in radijski domet, efektivni polmer.
13. Zgled: domet zveze s 1000m visokega hriba.
14. Vremenski pogoji, lom in odboj pri megli v kotlini.
15. Dielektri~nost in lomni koli~nik ionosfere.
16. Pojav ionosferskih pasov podnevi in pono~i, son~ne pege.
17. Radijska zveza preko ionosfere, izra~un MUF.
18. Vpliv ionosfere na mikrovalove, pogre{ki GPS.


22.12.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. [um in motnje v radijski zvezi, razmerje S/N v sprejemniku.
2. Toplotni {um upora, pasovna {irina in Boltzmann-ova konst.
3. Potek {uma s frekvenco, toplotni in zrnati {um, Planck.
4. Zgledi spektralne gostote in mo~i {uma, ob~utljivost GSM.
5. [umna temperatura Zemlje in neba, odvisnost od frekvence.
6. [um Sonca kot funkcija frekvence in aktivnosti son~nih peg.
7. [um sprejemnika, prera~unavanje Ts na vhodne sponke.
8. Zgledi {umnih temperatur razli~nih oja~evalnikov.
9. *** Tretja TIHA VAJA iz Radijskih Komunikacij. ***
10. [umna temperatura verige oja~evalnikov, izra~un.
11. Napa~na in pravilna definicija {umnega {tevila F in FdB.
12. [umno {tevilo sprejemnika z izgubnim antenskim vodom.
13. Meritev {umne temperature vro~e/hladno z obra~anjem antene.
14. Merilnik {umnega stevila s polprevodni{ko {umno glavo.
15. Umerjanje merilnika: {um in oja~enje merjenca.


29.12.2010 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

- predavanja odpadla zaradi bo`i~nih praznikov


5.1.2011 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Zgled: zveza z dimnimi signali, informacija in ~as.
2. Koli~ina informacije za dan nabor znakov in merske enote.
3. Definicija in izra~un zmogljovsti zveze.
4. Shannon-ov izrek za informacijo, zmogljivost zveze s {umom.
5. Zgled: teoretska zmogljivost telefonskega modema.
6. Resni~na radijska zveza: naravni {um, motnje in popa~enje.
7. Zmogljivost radijske zveze s porazdeljenim {umom/motnjami.
8. Krivulja zmogljivosti kot funkcija mo~i signala.
9. Krivulja zmogljivosti kot funkcija pasovne {irine, limiti.
10. Spektralna u~inkovitost radijske zveze, omejitve popa~enja.
11. Zgodovinski zgledi razvoja spektralne u~inkovitosti.
12. Izra~un zmogljivosti zveze za prenos `ive slike.
13. Preverjanje razmerja siganl/{um TV slike po Shannon-u.
14. Izra~un mo~i zemeljskega oddajnika za analogno TV.
15. Izra~un mo~i satelita za analogno TV, cela polobla.
16. Izra~un mo~i satelita za analogno TV, pokrivanje EU.
17. Uporaba frekven~ne modulacije za zmanj{anje mo~i sat-TV.
18. Dobitek razmerja signal/{um in koleno FM demodulatorja.


12.1.2011 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Ponovitev: zmogljivost zveze po Shannon-u.
2. Zgled: izbira nabora znakov v zvezi z dimnimi signali.
3. Ozkopasovni signali: predstavitev nabora znakov s kazalci.
4. Omejitev mo~i oddajnika in prikaz {uma v kazal~nem diagramu.
5. Enostavni zgledi: simetri~na in nesimetri~na BPSK.
6. Zgledi: QPSK, 8-PSK, 16-QAM, 64-QAM, 256-QAM, 1024-QAM.
7. Kazal~ni diagram za BPSK sprejemnik, izbira meje odlo~anja.
8. Gauss-ova porazdelitev gostote verjetnosti in funkcija erfc.
9. Krivulja pogostnosti napak za simetri~no BPSK/QPSK.
10. Krivulje pogostnosti napak za 16-QAM in 64-QAM.
11. Spektralna u~inkovitost BPSK, QPSK, 16-QAM, 64-QAM.
12. Primerjava krivulje napak s Shannon-om za neskon~ni B.
13. Delovanje QAM {tevilskega oddajnika in sprejemnika.
14. Izvedba preprostega BPSK oddajnika in sprejemnika.
15. Regeneracija nosilca z ozkim sitom pri nesimetri~ni BPSK.
16. Zanka s kvadriranjem za regeneracijo nosilca sim. BPSK.
17. Nedolo~enost faze simetri~ne BPSK, diferencialno kodiranje.


19.1.2011 - predavanja RADIJSKE KOMUNIKACIJE (VS[P)

1. Obna{anje razli~nih oja~evalnikov v zasi~enju.
2. Definicija P1dB, popa~enje in izkoristek razreda A.
3. Definicija popa~enja, razvoj prenosne funkcije v polinom.
4. Popa~enje pri krmiljenju oja~evalnika s sinusnim signalom.
5. Izlo~anje vi{jih harmonikov v ozkopasovnem sistemu.
6. Popa~enje pri krmiljenju z dvema bli`njima frekvencama.
7. Spekter popa~enja pri dvotonskem krmiljenju.
8. Intermodulacijski produkti lihih redov v bli`ini linearnih.
9. Potek in izra~un mo~i intermodulacijskih produktov.
10. Definicija mo~i Pip3 prese~ne to~ke IMD in ra~unanje z njo.
11. IMD v bipolarnih in v poljskih tranzistorjih.
12. Povezave med P1dB, Pdc in Pip3.
13. Zgled: izra~una vseh mo~i za bipolarni in FET dvotonsko.
14. Izra~un mo~i IMD pri neenako mo~nih tonih.
15. *** ^etrta TIHA VAJA iz Radijskih Komunikacij ***
^L

^[(s7B^[&a8L
     1. tiha vaja iz RADIJSKIH KOMUNIKACIJ (VS[P) - 17.11.2010
     =========================================================


1. ^e dve majhni tuljavi razmaknemo na dvakratno razdaljo,
medsebojna induktivnost M=?' upade na vrednost:

(A) M/2         (B) M/4          (C) M/8        (D) M/16

2. Radijski oddajnik dela na frekvenci f=100MHz. Valovno
{tevilo k=? v praznem prostoru (c=3E+8m/s) zna{a:

(A) 2.094       (B) 120stopinj/m (C) 2.094m/rd  (D) 3.000m

3. Koaksialni kabel ima karakteristi~no impedanco Zk=60ohm in
kapacitivnost C/l=1pF/cm. Kolik{na je induktivnost L/l=?

(A) 3.6nH/cm    (B) 278MH/cm     (C) 3.6mH/cm   (D) 2.78nH/cm

4. Upor R=25ohm priklju~imo na kokasialni kabel z Zk=50ohm.
Odbojnost Gama=? tak{nega bremena zna{a:

(A) 0.333       (B) 33.33ohm     (C) 3.333      (D) -0.333

5. Sinusni izmeni~ni vir je priklju~en preko koaksialnega kabla
na breme z odbojnostjo Gama=0.6. Valovitost Ro=? zna{a:

(A) 4.000       (B) 4.000rd/m    (C) 0.250      (D) 1.600

6. Koaksialni kabel ima izgube a/l=25dB/100m pri f=800MHz.
Kolik{ne so izgube l=20m kabla do antene na f'=200MHz?

(A) 25.000dB    (B) 5.000dB      (C) 2.500dB    (D) 10.000dB

7. Radijski oddajnik dela na frekvenci f=918kHz. Na kateri
razdalji r=? bo sevano polje enako veliko kot bli`nje polje:

(A) 52m         (B) 520m         (C) 5.2km      (D) 52km

8. @arnica seva mo~ P=20W v vse smeri enako. Kolik{na je
gostota sevane mo~i S=? na razdalji r=40cm:

(A) 9.95mW/cm2  (B) 0.995W/cm2  (C) 0.995mW/cm2 (D) 0.995W/m2

9. Toki-voki-ja imata neusmerjeni anteni, eta=1 na lambda=2m.
Kolik{no je slabljenje zveze Ps/Po=? (v dB) na r=1km brez ovir?

(A) -38dB       (B) -76dB       (C) -152dB      (D) -19dB

10. Antena radioteleskopa premera d=66m sprejema na f=1421MHz.
Na kateri razdalji r=? dobimo daljnje polje antene?

(A) 4.13km      (B) 413km       (C) 41.3m       (D) 41.3km



Priimek in ime:                 Elektronski naslov:
^L

^[(s7B^[&a8L
     2. tiha vaja iz RADIJSKIH KOMUNIKACIJ (VS[P) - 1.12.2010
     ========================================================


1. Mati~na plo{~a ra~unalnika je vitroplast z dielektri~nostjo
Er=4. Vez dol`ine l=15cm vna{a med CPU in RAM zakasnitev t:

(A) 1ns         (B) 10ns        (C) 100ns       (D) 100ps

2. Radijski oddajnik seva polje E=1mVeff/m na oddaljenosti
r=3km v praznem prostoru. Pribli`evanje na r'=1km da polje E':

(A) 0.33mVeff/m (B) 1mVeff/m    (C) 3mVeff/m    (D) 9mVeff/m

3. Antena premera d=40cm deluje na frekvenci f=15GHz. Na
kateri razdalji r=? dobimo daljnje polje? (c=3E+8m/s)

(A) 1.6m        (B) 16m         (C) 160m        (D) 1.6km

4. Simetri~ni tanko`i~ni dipol dol`ine l=10m ima nani`jo
impedanco v napajalni to~ki sredi dipola na frekvenci:

(A) 45MHz       (B) 30MHz       (C) 20MHz       (D) 15MHz

5. ^ist smerni diagram GP antene brez tokov po nosilcu antene
dose`emo z radiali (po{evne pal~ke sraj~ke) dol`ine:

(A) 0.25lambda  (B) 0.30lambda  (C) 0.50lambda  (D) 0.55lambda

6. Pravokotna Al cev z notranjim prerezom h=16mm X w=36mm je
uporabna kot votel kovinski valovod v frekven~nem pasu:

(A) 2.1-4.2GHz  (B) 2.1-9.3GHz  (C) 4.2-9.3GHz  (D) 4.2-8.3GHz

7. Umetni dielektrik z Er>1 naredimo iz kovinskih pal~k, ki so:

(A) malo dalj{e (B) dolge to~no (C) malo kraj{e (D) katerekoli
    od lambda/2     lambda/2        od lambda/2     dol`ine

8. Kro`nik premera d=0.5m za satelitsko TV na frekvenci f=12GHz
(c=3E+8m/s) z izkoristkom osvetlitve eta=70% ima dobitek G:

(A) 34.4dBi     (B) 44.4dBi     (C) 54.4dBi     (D) 64.4dBi

9. Kro`no-simetri~no paraboli~no zrcalo s premerom d=1.2m
in globino h=18cm ima gori{~nico f:

(A) 0.4m        (B) 0.5m        (C) 0.6m        (D) 1.2m

10. Bo~na skupina dveh polvalovnih dipolov dose`e smernost
na optimalni razdalji do najve~ (pribli`no):

(A) 2dBi        (B) 4dBi        (C) 6dBi        (D) 8dBi



Priimek in ime:                 Elektronski naslov:
^L

^[(s7B^[&a8L
     3. tiha vaja iz RADIJSKIH KOMUNIKACIJ (VS[P) - 22.12.2010
     =========================================================


1. Kolik{no razdaljo d=? izberemo za bo~no skupino dveh enakih
anten, ~e ima vsaka -3dB kot sevanja alfa=60stopinj pri f=1GHz?

(A) 30cm        (B) 60cm        (C) 1.2m        (D) 2.4m

2. Kolik{na mora biti fazna razlika fi=? pri napajanju bo~ne
skupine (d=lambda/2) za odklon snopa -17stopinj pod obzorje?

(A) 53stopinj   (B) 75stopnij   (C) 105stopinj  (D) 180stopinj

3. Antena ima razmerje kro`nih komponent Q=j0.5. Kolik{no je
osno razmerje polarizacije antene R=? v decibelih?

(A) 2.15dB      (B) 4.3dB       (C) 9.5dB       (D) 19.1dB

4. Kolik{en je faktor prenosa mo~i eta=? zaradi neskladnosti
polarizacije med oddajno anteno Qo=j0.2 in sprejemom Qs=j0.3?

(A) 16.7%       (B) 41.5%       (C) 66.7%       (D) 82.9%

5. Radijska zveza premo{~a razdaljo d=25km na frekenci f=2GHz.
Kolik{en je najve~ji polmer 1. Fresnel-ove cone ro1=?

(A) 7.7m        (B) 15.3m       (C) 30.6m       (D) 61.2m

6. Oddajnik f=1GHz se nahaja na stolpu ho=30m na oddaljenosti
d=1km. Na kateri vi{ini hs=? nad tlemi je sprejem najmo~nej{i?

(A) 30cm        (B) 50cm        (C) 5m          (D) 2.5m

7. Mo~ sprejema Ps mobilnega telefona upade na trikratni
razdalji v mestnem okolju brez vidljivosti na vrednost:

(A) Ps/3        (B) Ps/9        (C) Ps/81       (D) Ps/729

8. Kako visoko h=? mora biti vgrajena antena radarja na voja{ki
ladji, da zazna protiladijsko raketo tik nad gladino na r=20km?

(A) 6m          (B) 12m         (C) 24m         (D) 48m

9. Kolik{na je frekvenca plazme fp=?, ~e na kratkovalovnem
radijskem sprejemniku poslu{amo Radio Teheran na 24MHz?

(A) 2.4MHz      (B) 7MHz        (C) 24MHz       (D) 84MHz

10. Valovna dol`ina signala f=100MHz je v ionosferi:

(A) malo ve~ja  (B) to~no enaka (C) malo manj{a (D) 30m
    od 3m           co/f=3m         od 3m


Priimek in ime:                 Elektronski naslov:
^L

^[(s7B^[&a8L
     4. tiha vaja iz RADIJSKIH KOMUNIKACIJ (VS[P) - 19.01.2011
     =========================================================


1. Kolik{na je valovna dol`ina lambda=? EM vala frekvence
f=1GHz v vodi z dielektri~ostjo Er=81? (c=3E+8m/s)

(A) 0.37cm      (B) 3.3cm       (C) 10cm        (D) 30cm

2. Radijski signal ima elektri~no poljsko jakost E=1mVeff.
Koliko je gostota mo~i S=? v praznem prostoru? (Zo=377ohm)

(A) 2.65nW/m2   (B) 2.65mW/m2   (C) 2.65W/m2    (D) 2.65pW/m2

3. Breme R=75ohm priklju~imo na koaksialni kabel Zk=60ohm.
Kolik{na je odbojnost Gama=? bremena?

(A) -1.250      (B) -0.111      (C) 1.250       (D) 0.111

4. Antena za SAT-TV premera d=1m dela na frekvenci f=12GHz.
Na kateri razdalji r=? dobimo daljnje polje antene?

(A) 80m         (B) 800m        (C) 8km         (D) 80km

5. Svitek l=100m koaksialnega kabla vnese zakasnitev t=500ns.
Kolik{na je dielektri~nost Er=? izolatorja v kablu?

(A) 2.75        (B) 2.25       (C) 1.75         (D) 1.50

6. Kot kovinski valovod na frekvenci f=4GHz uporabimo votlo
cev pravokotnega prereza, ki ima notranje izmere:

(A) 5x10mm      (B) 10x20mm    (C) 15x30mm      (D) 25x50mm

7. Enakomerno osvetljena odprtina 5lambda X 7lambda brez
fazne napake ima smernost:

(A) 2.64dBi     (B) 26.4dBi    (C) 13.2dBi      (D) 132dBi

8. TV sprejem moti sleme sosedove hi{e, ki ravno pokrije prvo
Fresnel-ovo cono. Dodatno slabljenje ovire zna{a:

(A) 6dB         (B) 10dB       (C) 16dB         (D) 20dB

9. Zaradi loma v ni`jih plasteh ozra~ja je radijski domet:

(A) ve~ji od    (B) enak       (C) manj{i od    (D) nepovezan
    opti~nega       opti~nemu      opti~nega        z opti~nim

10. Ko ima ionosfera frekvenco plazme fp=5MHz, sli{imo daljnje
radijske postaje v tujih jezikih vse do najvi{je frekvence:

(A) 16MHz       (B) 11MHz       (C) 5MHz        (D) 1.5MHz



nadaljevanje na drugi strani...
^L

^[(s7B^[&a8L
...{e druga stran tihe vaje



11. Oja~evalnik ima {umno {tevilo F=1.5dB. Kolik{na je njegova
{umna temperatura T=? (To=293K, kb=1.38E-23J/K)

(A) 15.0K       (B) 41.4K       (C) 121K        (D) 414K

12. Oja~evalnik z G=10dB ima {umno temperaturo T=500K. Koliko
je {umna temperatura T'=? verige treh takih oja~evalnikov?

(A) 500K        (B) 555K        (C) 1293K       (D) 1500K

13. [umna glava ima Thladno=293K in Tvro~e=1000K. Kolik{no
razmerje Y=? (v dB) da meritev sprejemnika, ki ima Ts=150K?

(A) 2.07dB      (B) 2.60dB      (C) 4.14dB      (D) 5.19dB

14. Koliko bitov informacije I=? vsebuje beseda iz poljubnih
{estih (6) ~rk angle{ke abecede (A..Z ali nabor 26 razli~nih)?

(A) 4.7bitov    (B) 28.2bitov   (C) 5.0bitov    (D) 30.0bitov

15. Antena premera d=30m sprejema vesoljsko ladjo s C=10kbit/s.
Kolik{no zmogljivost C'=? omogo~a antena d'=50m? B je neomejen.

(A) 27.8kbit/s  (B) 55.6kbit/s  (D) 83.3kbit/s  (D) 8.33kbit/s

16. Radijska zveza ima zmogljivost C=1Mbit/s pri S/N=24dB.
Pri katerem S/N'=? dose`e ista zveza zmogljivost C'=1.5Mbit/s?

(A) 12dB        (B) 18dB        (C) 30dB        (D) 36dB

17. WLAN 802.11b uporablja 11Mbit/s QPSK. Mo~ {uma Pn=-89dBm.
Kolik{na mora biti mo~ sprejetega signala Ps=? za BER<1.E-6?

(A) -71dBm      (B) -78dBm      (C) -84dBm      (D) -89dBm

18. Kolik{na je lahko najvi{ja spektralna u~inkovitost C/B=?
modulacije 128-QAM?

(A) 5bit/s/Hz   (B) 6bit/s/Hz   (C) 7bit/s/Hz   (D) 8bit/s/Hz

19. Kolik{na je poraba (enosmerne) mo~i Pdc=? izhodne stopnje
oddajnika v razredu "A" z mo~jo zasi~enja P1dB=+34.5dBm?

(A) 10W         (B) 30W         (C) 100W        (D) 300W

20. Na kateri frekvenci f2=? se nahaja drugi oddajnik, ~e
sli{imo en oddajnik na f1=95.4MHz in motnjo na fimd3=98.0MHz?

(A) 103.2MHz    (B) 98.0MHz     (C) 100.6MHz    (D) 96.7MHz



Priimek in ime:                 Elektronski naslov:
^L